..Slovo..

...o minljivosti se zavemo ob slovesu..ravno danes nas je zapustila sodelavka..premestili so jo v drugo enoto..in ni,da je ne bom nikoli več videla..vem,da jo bom srečevala na kavi..ob klepetih..večkrat jo bom obiskala..le preveva me strašna žalost..neka čudna praznina zeva v meni..v teh 2 letih, kar sem jo spoznala se mi je vtisnila v srce..navezala sem se nanjo,..in lepo nam je bilo skupaj..sej pridejo trenutki,ko se pogledaš malce grše..ampak na konc koncev ,ko potegnem črto sma se precej lepo ujele..žal mi je, ko vem,da se na hodnikih ne bo slišalo njenega prešernega smeha..vicev..njenih bosanskih izjav:)..znala je dati dnevu neko posebno energijo..in ja pogrešala jo bom..vsemu navkljub..hudo mi je danes,ko pišem te besede..po licu mi tečejo solze..rada jo imam..vedno bo tu v mojem srcu imela čisto posebno mesto ..in tukaj bom..kadarkoli..ko se bo in ko se ne bo spomnila name..pa Srečno Mirči:)

Melanholični dnevi z okusom strasti:P

POčasi me načenja aprilsko vreme..rada imam dež..obožujem vonj pred..še bolj pa po dežju..vse te vodne kapljice,ki se sprehajajo po mojem razgretem telesu..kako lepo plešejo po razbeljnem steklu ..perejo ta umazani beton in vlivajo življenje travnim biljkam..mogočnim hrastom in rožnatim cvetlicam..da dež že od nekdaj ljubim..daj mi roko..naj se izgubi v moji dlani, ko nad nama plešejo mavrične barve dežnikov..ne puščaj me same..
..ampak zadnje dni čakam zgolj na sonček..kje je tisti topel sončni žarek,ki prodre skozi najmanjšo lino žaluzije in se prikrade na moj obraz,da z njega izvabi prvi nasmeh..prvo iskrico v svetlem dnevu..čutim..ljubim..pogrešam..vsa ta čustva me izdajajo, v meni se je prebudila pomlad in hormončki ga žurajo..in kje si zdaj, imej me rad..pridi na mojo pot znova in znova..zmešaj mi smerokaze..postavi blokade in barikade..vzemi mi dih..znova in znova..pokaži mi svet..in vsako zvezdico na nebu spremeni še enkrat zame..postavi luno na konec noči..ustavi moj korak..še malo privabi smeh na obraz..rada bi spet ležala v travi nekje v nekem zapuščenem mestecu..kjer se sliši le prvo petje ptic in se pod mano sprehaja mala četica pridnih mravljic..nekje blizu se sliši škripanje tirnic pod bremeni mogočnega vlaka,ko se jaz skrijem v tvoj topli objem in misli odplavajo daleč stran,kjer ti si jaz in jaz sem ti..kjer čas preneha meriti sekunde in minute..kjer sem še Jaz JAz in si Ti še lahko Ti..kjer se pesem ne konča in odmeva Elisina pesem,ko premikam ročico na moji mali glasbeni skrinjici..in melodija odmeva po sobi,ko te moje srce objame..in danes je čudovita noč...med oblaki se svetijo drobne zvezdice ko krak lune osvetljuje nebo..

Kap po kap..

...otožno..zamišljeno..dinamično..utrujajoče..neprespano..takšne občutke mi daje aprilsko vreme...skupek vseh dogajanj...tušmobil me znova pušča na cedilu..nikakor,da vzpostavi zveze izven meja..tokrat v obliki kratkih sporočil..ah jz se ne grem več..
samo še eno leto..jao kam to pelje..ne maram zvezdic...nočem več tušmobil minut..prasci..svine žvali!!!
jezna sem ja..upravičeno..
in sploh še nisem pričela o dogajanju v službi..ne bom..ne morem..pod hudim stresom sem..tuk hudim ,da bom dve uri stala na dežju,da se ohladim..
..a vem minilo me bo..v petek zvečer,ko zapustim ta poslopja ujetništva..ta siv beton in oddidem..zadiham..ujamem košček svobode,ne ,da bi spet padla nekam v neznano...
in dež,ki ga ljubim mi danes še znižuje pritisk..še potiska ob tla..tudi kofeinske substance ne zaležejo več..in zdaj čakam,da posije sonček..objame dušo in telo in zbistri misli in predrami to zaspano telo...
..čakam ..in vem,da bo prišel..razgrel bo zemljo, pobožal prve cvetlice..in trava bo zopet dišala..tako kot je že ničkolikokrat..takrat bom svoje utrujeno telo položila v mehke cvetlice in v tisti majhen skrivnostni svet potisnila svoj nosek..le kako diši sreča?:)

Teden po dopustu

Z eno besedo bi lahko opisala dogajanje tega tedna..ZMEDENO!:)
Ponedeljek se je začel krasno, a sem se komaj privadila nazaj na ustaljen ritem..in ko se je dan bližal koncu sem tik pred zaključkom dela dožvela še bolj trapasto nesrečo kot kdajkoli poprej..ko sem se trudila odejo stlačiti pod jogi se je odtrgala stranica postelje in mene zadela direktno v glavo..hvalabogu hematoma ni bilo.me pa občutno boli leva stran korena nosu:)
no včeraj sem se čelno zaletela v še enga varovanca..in upam , da mi bo vsaj ta dan prizanešeno z neumnimi poškodbami..
Kronično mi primanjkuje časa..neorganizirana in napol budna hodim po svetu in to po enem tednu oddiha,ki ga nism mela že več kot pol leta..tako lepo sem se usidrala v brezdelje, da mi je prav težko spet na novo pognat stroje in začet vsaj mislit,če že druga ne:))
Ampak danes sem po dolgem času razmigala svoje telo..ja narava se prebuja in z njo tudi jaz..in moram rečt,da tale sonček name vpliva tako spokojno..jp..srečna sem,,kljub vsem problemom se mene drži nasmeh na ustnicah..duša poje..pomlad je v zraku..

Toplice v.2

In spet se je zgodilo..ob 4:45 mene tamali zvleče dobesedno dol s postelje in v sosednji prostor, da mi ne bi padlo na pamet, da bi se samo vlegla v posteljo in po kakem naključju skušala zaspati ali pa samo zadremati nazaj..poskrbi za vse..prižge mi lučke, da mi delo in tako se začne moj dan..ponovno prezgodaj kot že tolikokrat poprej..sej ne , da bi štela:)in ob takih nenormalnih urah je moja edina želja spati cel dan in celo noč pa še cel dan pa še eno noč samo ,da jz spim, spim, spim..ja to mi je trenutno huda prioriteta, ki jo drastično primanjkuje..in ker sem že v stopnji hude abstinenčne krize bom raje nehala o tem, ker se pa počasi vendarle prebujam..hah.kdo bi si mislu..do 8 bom k nova, ker se bodo tudi drugi zbudili in bo to mukotrpno dejanje lažje prenašati:)
In ja ..zunaj se že prebuja dan..svež zrak me omamlja,,ponovno slišim ptičke in počutim se fantastično:)
Plavaaam,.do tega trenutka sem tako zrelaksirana, da me ne bi motu tut cigel,ki bi mi pomotoma priletel na glavo..res:)
Maksimalno uživam in se sproščam večinoma res v otroških bazenih ampak to ni omembe vredno ker tut plavam...počivam v jacuzziju in sploh so toplice fajn,ker moj malček spoznava kopico prjatlčkov s katerimi se pol tepejo za igračke in vse skupaj ratuje prav zabavno..tut zanga da ne bo pomote:)
Edina stvar,ki me je do predkratkim mučila je bil signal..tušmobil je res enkraten za izgubljanje omrežja že na slovenskem ozemlju..še iz Dalmacije sem lahka klicala..pa iz Podčetrka ne morem, ker me vrže na hr mobil in mi tam ne dovoli klicat..tušmobil je dosegljiv sam na mizi v kuhinji in kk se nj po logiki pol pogovarjam..z glavo na mizi?:)no to me je živciralo prvi dan..pol me je pa začuda minilo in me panično zagrablo spet včeraj, ko se nam je pridružil bratec,ki s svojim predpotopnim tel. in isto tušmobilem lovi signal in kliče!kakšno zaroto kuje moj tel.proti meni mi ni še čist jasno..ne razjasni se kaj bi rad,samo protestira..ampak jaz se mu ne dam..pred zid:)
Hvalabogu, da mam vsj maca..:)in ne nism odvisnik:)čist lepo živim že ne vem kiri dan brez tel..:)

Toplice v.1

Včeraj sma končno prispela v toplice, da se spočijema, naplavama in sploh nabereva nove energije:)Čeprav dvomim, da jo moj podmladek rabi,jo pa s pridom porablja, ampak še vseeno vstaja ob 4:45 kot, da bi bila to najbolj normalna ura za vstajanje..in zato še vedno ostaja moja največja želja, da bi vsaj kak dan, če ne že dva poskušal spati vsaj do 8:)..ko ni službe in je vse tako mirno in prav zares vse še spi jaz rišem,barvam,ustvarjam,gnetem plastelin in sm sploh do 8 ali 9 ure ko se preostali svet šele prebuja v polnem zagonu in takrat me res nihče več ne ustavi:)Ura je 6:30..še sonček spi ob taki nehumani uri:)
Ok, če odmislimo te prezgodnje jutranje ure je bivanje na moč udobno,hiške so prostorne, domače, še babi je razpoložena:)morm rečt, da to, da smo se ponovni mi vsi trije odpravili sem ni niti tako slaba ideja,ker je prijetna družba:)
Srečna sem, ni pretirane gužve..če ni blo tako samo včeraj..zdj ko se z svetlobno hitrostjo bliža vikend..hmm..pustim se presenetit:)
kakorkoli..toplice so super in moj mali škrat uživa na polno..samo, da je voda in ga 2 uri ne spravim ven:)
KOmaj čakam, da se odprejo bazeni, da odplavam tja daleč stran..in nekaj fantastičega se je zgodilo danes zjutraj..odprla sem balkon,kjer je vame zarezal hlad..a to sploh ni bistvenega pomena..danes sem po dolgem času slišala petje ptic..in zdaj res vrjamem , da pomlad bo..ne..pomlad JE:)
ne trobentice, tut zvončki me niso prepričali, ampak zdaj vem in vrjamem..slišim to prelestno melodijo in SEM:)

Zmedeno:)

..in spet se vrti ta moj črnobeli svet čisto v narobe smer..in kot že tolikrat poprej je danes spet en dan, ko v mojih mislih vlada nemir..
..gledam skozi okno in v moji glavi se prepleta nešteto nitk , ki nepovezane drvijo od leve proti desni..kaotičen dan..kaos v meni..premišljujem..a hkrati občutim praznino..vidim..a mižim..nekaj se prebuja..pa spet izgine..zadnje čase res ne vem kaj se zmano dogaja...ampak vem in čutim, da nekaj bo..nekaj lepega..in ja..upam si sanjati..in srečna sem , ko vidim kako sneg kopni..kako ga dež vztrajno spira iz cest..travnikov..končno vidim zeleno travo pod sabo..kosti ne reže mraz znova in znova..spet vidim naravo..in ne zebe me..srečna sem..jemljem barvice iz omare..počasi bom pobarvala svoj črnobeli svet..in čakam na sonček, da mi znova ogreje srce..pridi čisto počasi...pridi..:)